Jurij Šubic

Jurij Šubic, sin rezbarja Štefana Šubica, se je rodil v Poljanah 3. aprila leta 1855.

Talent slikarstva je podedoval po očetu, ravno tako pa se je s slikarstvom ukvarjal njegov brat Janez Šubic. Prvo šolanje sta oba z bratom doživela v očetovi delavnici, ter kasneje skupaj odšla k slikarju Wolfu v Šentvid pri Ljubljana. Njuna pot se je tu ločila in Jurij se je kasneje podal na umetnostno akademijo na Dunaj kjer jo je najprej obiskoval kot gost kasneje pa kot redni študent pri  prof. Griepenrkelu, v času šolanja je Jurij Šubic odslužil tudi vojsko najprej v Trstu kasneje v Bosni. Jurij je leta 1874 bil dobitnik Fügerjeve nagrade za kompozicijo ilustracije balade F. Schillerja – Hoja po plavžu.

Med študijem se je družil z ostalimi slovenskimi študeti, veliko prijateljstvo pa je spletel s češkim slikarjem V. Hynaisom. Oba, prof. Griepenrkel in V. Hynais, sta imela veliko vlogo v Jurijevem življenju. Prvi je pripomogel k temu, da je Jurij dobil naročilo za dekoracijo plače arheologa Schliemanna v Atenah, drugi pa s tem da ga je povabil v Pariz, kjer je Jurij kot eden prvih Slovencev začel slikati s svetlejšimi barvami in v sončni svetlobi. V Parizu je ustvarjal za češka slikarja Hynaisia in Brožika, ter za madžarskega slikarja Munkacsyja, njegovo večje samostojno delo je bila poslikava stropa v kabaretu Au Tambourin na Montmartu, po tem je dobival tudi naročila iz domovine.

Po deset letih bivanja v Parizu je leta 1882 odšel v Normandijo, kjer je skupaj s svojimi francoskimi prijatelji slikal pleneristične krajinske izseke in žanrske slike. V tem času so nastale naslednje slike: Pred lovom, Vrtnar, Slikar Desriviers z materjo in druge.

Svoje večletno bivanje v Parizu je večkrat prekinil, in sicer leta 1885, 1886 in 1887. V teh letih je ustvarjal v Ljubljani, potoval  po Štajerski in obiskal brata Janeza v Kaiserslauternu, nekajkrat pa je prišel v rodne Poljane.

Doma v Sloveniji pa tudi v tujini je ustvarjal stvarne in realistične podobe, ena takih je portret Ivana Tavčarja. Jurij je v portretih razkrival osebnostne poteze portretirancev, ter njihova duševna stanja.  Poznamo ga tudi po njegovih ilustracijah, krajinah, alegorijah, po risanju oltarnih in drugih nabožnih  podob, po freskah itd. Njegova dela pa si je možno ogledati v Poljanah, Sorici, Križni Gori, v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani, ter v narodnem muzeju v Ljubljani in seveda drugod po tujini.

Avgusta leta 1890 je sprejel delo v Leipcigu, kjer bi bilo potrebno poslikati dvorano na gradu Raschwitz, žal je umetnik med delom umrl.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published. Required fields are marked *