Ivan Tavčar

Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko in sicer  v kmečki družini. Šolal se je v Poljanah, kjer je bil med najboljšimi učenci, po dveh letih pa je odšel v »svet«. Poleg šolanja se je ukvarjal tudi z ministriranjem v cerkvi. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, dokončal pa jo je v Novem mestu. Pravo je odšel študirat na Dunaju, študij pa je financiral s Knafljevo štipendijo, priložnostno pa je opravljal tudi razna dela. Med počitnicami se je z veseljem vračal na obiske v domač kraj, ter k stricu v Raki na Dolenjskem.

V času šolanja je prijateljeval z Ivanom Hribarjem,  s katerim sta kasneje ustvarjala v politični karieri, na čase pa sta v mišljenju celo postala nasprotnika. Tavčar se je v svojih govorih zavzemal za pravičnost, slovenski jezik in naprednejše ideje, zaradi katerih se ni ujel z klerikalnim odborom.

Ivan Tavčar je najbolj poznan kot literarni pisec in župan mesta Ljubljana, aktiven je bil tudi v več kulturnih društvih kot so: Dramatično društvo, Slovstveno zabavni klub, Ljubljanski sokol, Pisateljsko podporno društvo, Pravnik, Slovenska matica, Kmetijska družba. Za časopis, katerega je bil tudi urednik,  Slovenskemu narodu je pisal članke, bil je poslanec v Deželnem zboru Kranjskem, ter v avstrijskem parlamentu. V Ljubljani je bil podžupan in župan, bil je poveljnik za prehrano, sodeloval je v skupščini Kraljevine SHS, bil je soustanovitelj Mestne hranilnice ljubljanske, ter ljubljanske kreditne banke. V življenju si je v več slovenskih mestih (Ljubljana, Kranj, Celje, Kamnik, Novo Mesto, Krško, Šoštanj) prislužil naziv častni meščan.

V času življenja je napisal mnogo nam zdaj zelo poznanih knjig:

–          Utopija 4000: Satira, v kateri se Tavčar norčuje iz prepričanja g. Mahniča, kateri je menil da je potrebno obsojati vse, kar ni v skladu s cerkvijo in njenimi načeli.

–          Izza kongresa: Delo je bilo napisano v času, ko je bil pisatelj v središču političnih bojev.

–          Cvetje v jeseni: Povest, ki govori o kmečkem človeku in njegovemu načinu življenja. Opisuje vse od običajev, hrane, mišljenja in govora na kmetiji. Gre za ljubezen med meščanom in lepo kmečko deklico, ki pa se žal ne konča srečno.

–          Visoška kronika: Gre za trilogijo (Tavčar je zaradi prezgodnje smrti dokončal le prvi del), v kateri opisuje življenje na Visokem pred njegovim prihodom – slikovito prikaže kmetovo ljubezen do zemlje, delavnost, zvijačnost, domišljavost, pohlepnost.  prihodom.

Poročen je bil s Franico, za katero se ne ve ali je bila hči bogate družine ali sirota.  Imela sta pet otrok, s katerim pa se zaradi mnogih drugih aktivnosti ni prav veliko ukvarjal. Ko je zaslužil dovolj denarja je pisatelj na Visokem kupil dvorec, kjer je nabiral ideje in moči za delo v Ljubljani.

Svoje življenje je zaključil 19. februarja 1923 v Ljubljani na svojem domu. Pokopan je v grobnici na Visokem.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published. Required fields are marked *