Intervjuji

Mira Demšar – očistimo Slovenijo

Mira Demšar

Mira Demšar

Intervju z Miro Demšar o akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Živjo! Mira, lahko za začetek poveš, kakšna je bila sploh tvoja vloga v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu?
Živjo. Ko sem se priključila skupini prostovoljcev, sem najprej pomagala pri urejanju baz podatkov in drugo, kar so mi naročili. Ko sem se odločila za organizacijo na ravni občine, pa sem informacije o akciji prinesla v OŠ Poljane in Gorenja vas ter na občino. Skupaj s Kristino Knific, ki je v naši občini odgovorna za odpadke, in s predstavniki lokalnih društev smo se potem dobivali na sestankih in dogovarjali o poteku akcije.

Kako je do tega projekta sploh prišlo?
Nara Petrovič, samostojni raziskovalec in pisatelj o okoljskih temah in zdravju, je julija 2009 osebno spoznal nekaj članov estonske ekipe, ki so leta 2008 izvedli akcijo Let’s Do It Estonia!. Predali so mu svoj promocijski video posnetek estonske ekcije. Tega je razposlal po svoji mreži kontaktov. Video je dosegel tudi uredništvo portala www.pozitivke.net in navdušil tudi Aleša Pevca, glavnega urednika tega portala.

Aleš 11. 8. 2009 je na portalu Pozitivk objavil poziv k akciji in ustanovitvi organizacijskega odbora za Let’s Do it Slovenia. Pri odločitvi za izvedbo slovenske različice akcije je bistvenega pomena dokument z naslovom »How we did it« (Kako nam je uspelo), ki ga je Slovencem odstopila estonska ekipa.

Poziv sta prebrala tudi Petra in Janez Matos, mlada okoljevarstvenika, po izobrazbi geografa z diplomama na temo ravnanja z odpadki. Zavedata se grožnje, ki jo ne samo za okolje, ampak tudi za zdravje in počutje ljudi predstavljajo divja odlagališča in odpadki, zato sta že večkrat poskusila samoiniciativno opozoriti na probleme, a žal neuspešno. Janez je naslovil več dopisov na pristojne organe, a brez uspeha. Nasprotno – situacija se je iz leta v leto vidno slabšala – divja odlagališča so rasla in se množila.

Janez in Petra sta se zavedla, da na individualni ravni pozitiven premik ne bo možen. Potrebna je bila skupna akcija na nacionalnem nivoju, zato sta v začetku letu 2009 ustanovila društvo Ekologi brez meja in se povezala z Alešem Pevcem.

Na prvem skupnem sestanku 2. septembra 2009 je v skupini 16 ljudi padla odločitev, da bo projekt izpeljan tudi v Sloveniji. Od estonske akcije se slovenska razlikuje v tem, da je širša, saj prostovoljci ne bodo čistili samo divjih odlagališč, ampak tudi sprehajalne poti v mestih, hribih, mestna središča, obrežja rek, obalo, okoliše vrtcev in šol.

Zaradi pravne nuje je društvo Ekologi brez meja postalo uradni pravni zastopnik civilne iniciative, ki si je namesto angleškega Let’s Do It Slovenia! nadelo ime Očistimo Slovenijo v enem dnevu!.

Jaz pa sem za akcijo izvedela iz Petrinega maila, ki sem ga dobila preko loških skavtov. Petri sem se prijavila kot prostovoljka in tako bila prisotna že na drugem sestanku 8. septembra.

Je bilo veliko dela z organizacijo tako obsežnega projekta? Kakšni problemi so se ob tem pojavljali?
Projekt je bil res obsežen. Dela je bilo veliko in ne glede na to, koliko sem naredila, sem vedno imela občutek, da naredim premalo, ker bi se vedno dalo narediri še veliko več. Veliko je bilo odgovarjanja na maile, telefoniranja in potem sestanki, nazadnje pa še sporočanje podatkov o udeležbi in količini odpadkov. Ko sem se akciji priključila, si nisem predstavljala, kako se bo vse tako razraslo. Včasih sem bila kar malo izgubljena, zato sem zelo hvaležna Kristini Knific, ki je veliko naredila za ta projekt v naši občini in mi pri marsičem pomagala.

Posameznih problemov se trenutno ne spomnim. Lahko pa rečem, da je zame največji problem mogoče prav obsežnost projekta, saj je to prvi velik projekt, pri katerem sem sodelovala.

Koliko prostovoljcev se je akcije udeležilo iz občine Gorenja vas – Poljane? Se ti zdi, da je bila udeležba dobra?
V naši občini se je akcije 17. aprila udeležilo več kot 760 prostovoljcev, če pa prištejemo še otroke iz OŠ Gorenja vas, ki so čistili že en teden prej, je to skupaj več kot 1200 prostovoljcev. Mislim, da je to zelo lepa številka. (Za orientacijo: občina ima okrog 7200 prebivalcev.)

Mogoče veš, koliko odpadkov smo zbrali?
Težko bi povedala samo eno številko, ker sem informacije dobila v različnih enotah.

Po podatkih, ki sem jih uspela zbrati od vodij zbirnih mest, smo zbrali okrog 200 kubičnih metrov + okrog 240 vrečk komunalnih odpadkov, potem pa še 2,5 ton kovinskih odpadkov in 3 tovornjake kovinskih in kosovnih odpadkov ter 1 tono stekla in 70 kosov pnevmatik J

Je občina podprla projekt?
Ja. Priskrbela je vrečke in rokavice ter plačala malico za prostovoljce in poskrbela za odvoz odpadkov. Poleg tega je Kristina Knific veliko naredila tudi pri sami organizaciji akcije.

Nam zaupaš še kakšno zanimivost z akcije?
Mislim, da sta že kar samo število udeležence in količina zbranih odpadkov precej zanimiva podatka.

Bi za konec še kaj sporočila našim bralcem?
Skrbite za okolje in ločujte odpadke. Pa še to – 7. maja bo v občini odprt zbirni center, tako da bomo imeli še eno možnost več za oddajo.

*Posnetek Mire Demšar na Radiu Sora.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published. Required fields are marked *