Ostalo

Stara Oselica

Lega
Stara Oselica je široko razpotegnjena vas v zgornjem delu Poljanske doline in predstavlja skupno ime za vrsto gorskih zaselkov in samotnih kmetij raztresenih po pobočjih Ermanovca (1026 m) in Planine (851 m). Povprečna nadmorska višina je 925 m.

Leži na 46°06′ zemljepisne širine in 14°05′ zemljepisne dolžine in je po površini ena večjih vasi v Sloveniji.

Spada pod občino Gorenja vas – Poljane ter se deli v dve krajevni skupnosti: zahodni del pripada krajevni skupnosti Sovodenj, vzhodni pa Trebiji.

S treh strani jo obdajajo globoke doline Kopačnice, Hobovščice in Sovodenjščice, na zahodu pa se nadaljuje v vzhodno cerkljansko hribovje.
Hiše so gosteje postavljene v okolici cerkve sv. Pavla in tik pod vrhom Ermanovca v ravni liniji imenovani Podklop, saj prav tam prižuborijo na dan številni potočki.

Zgodovina Stare Oselice

Stara Oselica je poseljena že iz časa Antike, saj so v letih 1935 – 1936 pri “Jezeršku” našli ostanke nekdanjega vodovoda iz antičnega obdobja, katerga traso se da slediti ob nekdanji rimski cesti.Gre za glinene cevi, dolge okoli 44cm in oblikovane tako, da so omogočale sestavljanje vodovodne napeljave. Vodovod naj bi vodil k naselitvenim objektom, ki so glede na lokacijo ob starih prometnicah služili predvsem kontroli in obrambi prehodov, Stara Oselica se je namreč nahajala v območju antične zapore.

Prvi uradni zapisi o obstoju Stare Oselice segajo v leto 1102, ko so na to območje prišli prvi naseljenci in postavili cerkev, ta letnica pa je izklesana pod zvonikom Starooslške cerkve. Leta 1291 je v 4. urbarju freisinške škofije omenjena pod imenom “Ozlitz”, kasneje pa je najdenih še nekaj italijanskih zapisov, kjer jo imenujejo “de ultra montem Oselice in Seuloliza”
Na področju “Mežnarja” naj bi bili leta 1291 in 1318 šele dve kmetiji.
Leta 1560 so Staro Oselico v urbarju prvič popisali kot samostojno osliško in ne hotaveljsko župnijo. Takrat se je začela tudi rovtrska kolonizacija, ki je poselila tudi najbolj zahodne dele Poljanske doline, torej tudi Staro Oselico.
V času Ilirskih provinc se župnija Oselica preimenuje v občino “Oslico”, ki je povezovala kar 27 krajev. Takrat je na tem območju živelo 2.324 prebivalcev (za primerjavo: občina Žiri takrat naseljuje 3.044 prebivalcev). Do sredine 19. stoletja se število prebivalcev poveča za tisoč.
Leta 1952 se katastrska občina Stara Oselica v celoti priključi k občini Sovodenj in tako izgubi pomembno vlogo samostojne občine, ki jo je imela skoraj 400 let.
Med prvo in drugo svetovno vojno je življenje izgubilo veliko gospodarjev in naslednikov Starooselških kmetij, ki so potem tudi propadle. Od skupaj 74 hiš, jih je sedaj poseljenih samo še 61.

Izvor imena še ni dognan, so pa različne variante, naj bi ime izhajalo iz osnov osel, osla (podolgovat kamen za brušenje kose), osoja, ali pa iz glagola oseliti – poseliti (področje Stare Oselice so freisinški škofje namreč namensko dali poseliti).

Geografske značilnosti
Stara oselica je znana po svoji reliefni pestrosti, saj ji nadmorska višina niha med 420m in 1026m. Majhni potoki ali hudourniki so v rdeči skrilavec izdolbli globoke doline s strmimi pobočji, ponekod celo prave soteske. Na jugozahodu je pogosta kamnina kremenov peščenjak, ki so ga v starih časih uporabljali kot brusilni kamen (oslo), s katerim so brusili kose in ga prodajali še po celotni Poljanski dolini. Proti vzhodu se začne pojavljati tudi apnenec, vendar ta ne prevladuje.
Največ je rjave gozdne prsti, ki je sicer precej kisla in izprana, a je v debelih plasteh in primerna za živinorejo in manj občutljive rastline (krompir, repo)

Podnebje je zmerno celinsko , a zaradi visoke nadmorske višine in bližine alp že dobiva značaj gorskega podnebja. Zime so mrzle, poletja topla, količina padavin je velika, v pomladnih, jesenskih in zimskih mesecih pa je pogost temperaturni obrat ali t.i. inverzija.

Naravno rastje je mešani gozd, kjer prevladujeta smreka in bukev, sicer pa Stara oselica slovi predvsem zaradi svojih dreves posebnežev, ki so v tem misnem okolju in dobrih pogojih za rast lahko uspevala in zrasla do rekordnih mer.

Ob zahodni strani Stare Oselice poteka tudi razvodnica, ki loči Jadransko in Črnomorsko povodje, sicer pa se vode iz Ermanovca še vedno v celoti stekajo v Črno morje. Večji potoki v Stari Oselici so Zakoparska in Bovčanova grapa, Polhovca, na vzhodni strani Oselica pa je bilo nekoč jezero, vendar se je kmet pred leti zaradi potrebe po melioraciji odločil za izsušitev.

Število prebivalcev je 252. Večina od njih je zaposlenih v primarnih in sekundarnih sektorjih (kmetujejo doma, ali pa hodijo v bližnje tovarne), vendar se z leti stanje izboljšuje, saj se mladi po večini odločajo za študij in si nato poiščejo službo v Škofji Loki, Kranju ali idriji.

Avtor: Marjeta Dolinar

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published. Required fields are marked *