Stara Oselica

Hribovska vas Stara Oselica leži med dolinama potokov Kopačnica in Hobovščica. Zajema približno 70 hiš, a so nekatere zapuščene. Hiše so raztresene po pobočjih in grapah. V vasi je približno 260 prebivalcev, ki se preživljajo tako, da hodijo v službo v okoliške kraje, veliko je tudi kmetov.

Otroci obiskujejo centralno šolo v Gorenji vasi in podružnično šolo na Sovodnju.

Nekateri pravijo, da je Stara Oselica dobila ime po stari oslici, ki je tu živela. Nekateri vedo povedati druge zgodbe o nastanku imena.

V Stari Oselici so ponosni na cerkev spreobrnjenja sv. Pavla, na ostanek Spolovniške bukve, planinsko kočo pod vrhom Ermanovca, na kmetijo Pr’ Žunar in zdaj podrto, a nekoč delujočo šolo.

Cesta, ki vodi skozi vas, je bila speljana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kasneje je bila velikokrat razširjena in popravljena. Zdaj je cesta v celoti asfaltirana. Tudi odcepi do hiš in kmetij so lepo vzdrževani.

V Valvazorjevih časih je bilo razvito prevozništvo, saj je skozi vas potekala tovorna pot. Zakaj čez hrib in ne po dolini? Ker je bila pot po dolini ozka in velikokrat blatna in ker je pot vodila s Kranjske na Cerkljansko stran. Ta pot je bila ena od treh poti,  prva in glavna je vodila po dolini Kopačnice, druga čez Sovodenj in tretja čez Staro Oselico..

V času »kontrabanta« je bila blizu vasi meja z Italijo, to pomeni da je v tem času »cvetel« prenos prepovedanih stvari čez mejo. V Furlanijo so s konji vozili moko, žito, nasoljeno meso, sir, mast, železo (zlasti kroparske in selške žeblje), med, usnje in vosek. Zraven natovorjenih konj je hodila tovorna živina. Na Slovensko so vozili sol, olje, vino, beneško blago, nakit, steklene izdelke, južno sadje, kavo, tobak, ribe in bombaž.

Cerkev spreobrnjenja sv. Pavla leži na nadmorski višini 722 metrov, vas pa niže in više od nje. Stara je več kot dvesto let. Veliki oltar v cerkvi je iz prve polovice 18. stoletja in je posvečen spreobrnjenju sv. Pavla (sliki Brezmadežne in sv. Pavla na konju). Notranjost cerkve je bila obnovljena leta 2006, ko so pobelili stene, postavili nove klopi, uredili električno napeljavo in ogrevanje ter vgradili polkrožna okna. Ta so polna simbolike. Na eni strani ladje sta dve okni: na prvem sta upodobljena pšenica in kruh, na drugem pa kelih in grozdje. Obroba je v barvah papeške zastave, na enem rumena, na drugem bela. Na nasprotni strani so tri okna, na enem je znamenje Svete trojice (oko), na drugem Jezusa (riba) in na tretjem Svetega Duha (golob). Vsako je obrobljeno z eno barvo s slovenske zastave. Zanimivo je, da iste barve opazimo tudi zunaj cerkve: bel sneg, modro nebo in rdeče pobarvane stene. Že leta 1102 je tu stala kapela, ki je bila večkrat povečana in prenovljena. Do leta 1751 je pripadala oglejski cerkveni oblasti, potem nekaj let h goriški škofiji, po prvi svetovni vojni pa k ljubljanski. Ob cerkvi sta pokopališče in nova mrliška vežica.

V vasi so ne dolgo nazaj imeli največjo bukev v Sloveniji – Spolovniško bukev, njen obseg je meril 624 centimetrov, žal pa so jo lastniki morali posekati.

V Stari Oselici je bilo več mlinov: Leskovcov, Jesenovcov in Zapotokarjev. Leskovcov mlin je stal ob potoku Podjelovščica, katerega lastnika sta bila Jožef in Janez Dolinar. Mlin je imel dalj časa v najemu Miha Mrak, pozneje hči Johana, med vojno in tja do leta 1954 je delo opravljal Janez Skvarča, potem je lastnik postal Anton Dolinar. Mleli so pšenico, ječmen, rž in oves. Njegova žena Doroteja je mlela še tja do leta 1962, takrat je prišlo neurje in je jez podrlo. Pri hiši se sedaj pravi U malnu.

Če se od Lukača podamo po Zapotoški grapi, pridemo do kraja, kjer je imel tik nad cesto lokacijo Jesenovcov mlin. Ta je bil prodan Blažicu.

Zapotokarjev mlin je obratoval od leta 1964. Stari oče Franc Burnik je mlel za hišne potrebe in sosedom. V mlinu sta bila sobica in visoka rjava krušna peč. Mlin je bil precej odmaknjen od stanovanjske hiše. V njem se je mlelo v vseh letnih časih, če je bilo treba, tudi ponoči. Po opustitvi dejavnosti v mlinu je stavba propadla. Sedaj ostanke kamnitih delov prerašča robidovje.

Najvišja točka v Stari Oselici je Ermanovec, ki je visok 1026 metrov. Malo pod vrhom je planinska koča, katero oskrbuje PD Sovodenj. Blizu koče, natančneje na Škrbinovem griču, stoji kapelica, za njo pa zvonik z zvonom, ki je bil prej v cerkvi. Približno sto metrov pod vrhom stoji kmetija Pr’ Žunar, ki je znana po zelo dobrih mesninah.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published. Required fields are marked *