Podjelovo Brdo

Podjelovo Brdo je vas, ki je najbrž nastala pod vrhom, pokritem z jelkami. Je vas med Sovodnjem in Cerknem in je zelo poraščena z gozdom. Skozi naselje teče potok Podjelovščica.

Ko je slovensko ozemlje spadalo še pod Avstro-Ogrsko, se je Podjelovo Brdo imenovalo Podjelovmwerdam. Med drugo svetovno vojno so si nekatere domačije prisvojili Italijani, zato še danes spadajo na primorsko stran. Ceste so gradili vaščani v letih 1963 in 1964 (delali so jih ročno).

Tu je veliko kmetij, kjer redijo govedo in se ukvarjajo s poljedelstvom. V bližini domačije Pr’ Kalarju sta stala mlin in žaga z majhno hišo. Po prvi svetovni vojni je bila tu velika kmetija, kjer naj bi bila prva »tihotapska« trgovina, saj je bil tam zelo ugoden teren, ker je bila blizu jugoslovansko-italijanske meja, zato je bil zaslužek večji. Promet je hitro naraščal in prodajalo se je na veliko, tako se je večalo premoženje. Nato je sledila druga svetovna vojna, v kateri so Nemci Kalarja in družino izselili in trgovino zaprli. Med vojno so vse požgali in tako je od vsega bogastva ostala le še zemlja. Med tem časom je zaradi dolgov propadla trgovina Pr’ Košanc, zato je Kalar vse odkupil.

Včasih so bile v vasi gostilne. V najstarejši so ljudje počivali in se okrepčali, lahko so celo prenočili, živali pa so dali v hlev. Gospodar je obogatel, nazadnje pa je vse zapravil in kmetija je bila prodana. Bila je še ena gostilna in hkrati trgovina. Tja so večinoma hodili »kontrabantarji«, ob nedeljah pa tudi domačini.

V vasi sta dve kapelici. Ena je na Rženarjevem griču, druga pa Pr’ Andrejčevc, ki je bila prvotno zgrajena zaradi bolezni pri živini. Po obnovitvi je ob njej vsako zadnjo majsko soboto maša, kjer molijo za pokojne iz vasi, ki umrejo v obdobju med dvema mašama. V kapelici so kipi Marije Pomočnice kristjanom in dveh svetnikov.

V Podjelovem Brdu je veliko kozolcev in eden je star približno 300 let. Pred desetimi leti je bil še vedno pokrit s slamo. Kozolci so služili za sušenje sena, toplarji za shranjevanje lesa in orodja, na njih pa so se velikokrat znašli otroci. Najpogostejše igre na kozolcih so bile skrivanje, lovljenje in igre z žogo.

Prva prevozna sredstva so bili vozovi na konjsko ali volovsko vprego. Ceste so sprva vodile po gozdovih in so bile makadamske. Med obema vojnama so pošto peš prinašali iz Gorenje vasi. Danes v vasi ni nobene trgovine ali gostilne, je le nekaj obrtnikov.

V Podjelovem Brdu je bil leta 1808 rojen Mihael Peternel, duhovnik, ravnatelj, profesor in naravoslovec. Danes je to Podlanišče. Oče Jožef in mati Neža sta bila premožna kmeta, ki sta kasneje imela še eno hčerko. Mihael je kot desetletni deček šel v idrijsko glavno šolo, nato pa na gimnazijo v Gorico, v Ljubljani je študiral filozofijo, kasneje pa se je posvetil študiju teologije (prav tako v Ljubljani). Od leta 1831 do leta 1835 je bil kaplan na Dobrovi pri Ljubljani, naslednje leto pa je bil posvečen v duhovnika. Leta 1851 je opravil izpit za profesorja naravoslovja in v letih 1852–1860 bil ravnatelj trirazredne šole v Ljubljani.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published. Required fields are marked *